“Quo iter faciunt”

Vsak je komu v navdih in tako je prav. In prav navdih nam daje »motivacijo«, za še več. Odlično. Hvaležni smo za vsako vašo besedo, mnenje in komentar. V teh dneh smo prejeli zapis, ki ga objavljamo v celoti. Na željo avtorice, smo besedilo opremili z našim znakom, ga oblikovali in dodali simbolično sliko. Avtorici iskrena HVALA za to prijetno presenečenje.

Ekipa Bee No. 1

* * *

Spoštovani.

Redno prebiram vaše objave in da, … včasih zaidem na vašo stran zgolj zaradi navdiha. Prosim vas, vzemite moje pismo kot nekakšen poletni »stand up«, drznila si bom namreč zapisati tudi besede, ki niso standardne, s katerimi pa upam, da vas bom nasmejala. Nenazadnje, smo sredi poletja in večina nas je na dopustu.

Veste, veliko časa sem v svoji karieri posvetila študiju mehkih veščin – temu, kar je vaše področje. To, kar vi poučujete. Vaša stroka … Pa vendar se človek včasih mora nekoliko distancirati od vseh teh stvari, kot so: učenje, nujno je, treba je, mora se ipd.

Kljub vsemu pa iz svoje kože ne morem. Na začetku letošnjega dopusta sem zgolj iz radovednosti na svoj telefon namestila aplikacijo za učenje. Gre za pripomoček pri učenju tujih jezikov. Misel, da se lahko naučim tudi swahili ali pa havajščino, mi je bila všeč. Saj veste: svoboda, počnem kar se mi zljubi, morje, sonce… Po tem ni hrepenelo samo moje telo in srce. Tudi razum je to zahteval. In sem poskusila. A, če bi kdo stal pod balkonom moje letošnje počitniške rezidence, bi se gotovo zgrozil.

                        »F#*%it!« 

                                                      »F#*%it!« 

                       »F#*%it!« 

Ta beseda, ki močno spominja na kletvico, se je vsako jutro razlegala daleč naokoli. Pojasnila vam bom in razumeli boste, zakaj pišem prav vam, na vaš naslov Bee No. 1.

Odločila sem se, da se naučim latinščino.

                                         »Latinščino? Zakaj pa to??«

       »To boš pa težko vnovčila…«

                         »Vau, latinščino? Carica si.«

Tako so me k projektu pospremili prijatelji. Tekom učenja pa sem ugotovila, da ta koncept oz. način dela je možno prenesti v delovni vsakdan, a sama (še) ne vem kako. Prepričana sem, da bi mi vi znali pomagati, zato pišem prav vam –  Beenambervanovkam 😊.

To področje je vedno zelo osebno in denar ni vedno odgovor. Tako široko, globoko in nedoumljivo je, da ga v resnici nikoli ne bomo raziskali. Hvalabogu, z vsem se me pač ne da kupiti in veliko stvari danes smatram kot žalitev. Priznam, v življenju sem se večkrat želela motivirati/nagraditi s kako stvarjo, ki bi dišala po Gucciju ali Armaniju … Pa saj veste, račun se ne izzide in če sem realna, kaj mi bo Gucci, če pa večino prostega časa preživim s kužkom v naravi.

Latinščina pa že sama po sebi zveni izbrano. Je nekaj za kar potrebuješ prosti čas. Vzeti si čas zase, to je dobra motivacija. Okolica kar zastriže z ušesi, če rečem, da se učim latinščino. »Velisne vinum rubrum? Ita, hae sunt olivae. Me bene habeo. Quo iter faciunt?« To pomeni: »Želite rdeče vino? Da, to so olive. Dobro se počutim. Kam oni potujejo?«

Druga stvar: Sistem nagrajevanja

S sistemom nagrajevanja sem se pri svojem delu že večkrat ukvarjala a sedaj vidim, da sem šele na začetku. Aplikacijo, ki jo uporabljam, mi to razkriva. Gradi jo cela četa poučevalcev in zato je izdelana zelo prefinjeno in zelo zdravo. Nagrajevanje je zdravo!

Na začetku sem vsako minimalno napako morala plačati. Plačala sem jo z bonusi, ki so bili omejeni in sem jih prejela brezplačno. Besedo »quattuor« (pomeni: štiri) zapisala vsaj dvajsetkrat, preden mi jo je uspelo zapisati pravilno. Qouator, quator, qoattur … – vse je bilo narobe!

Bonus odpustke za napake sem hitro porabljala. Sledila vedno vaja s katero sem bonuse lahko prigarala nazaj ali pa sem bila prisiljena čakati nekaj ur, dokler le ti niso ponovno sami od sebe »padli iz neba«. Seveda bi jih lahko tudi kupila, a zaenkrat ostajam na brezplačnem usposabljanju. Vročina mi jemlje denar za sladoled …

Začetek je težak.

To je naravno.

In … to je zdravo!

Človek namreč postane pazljivejši, postane preudarnejši, postane učenec. Moja nesrečna beseda »quattuor« je bila tolikokrat izpisana napačno zgolj zaradi moje površnosti.

»Če ob tem pogledam mojo službo, ugotavljam, da sem za nekaterimi popravljala napake leta in leta. Šele sedaj razumem, da bi morala biti na samem začetku bolj stroga in nepopustljiva. Besede tipa »A, B, C« morajo biti napisane brez napak. Če mešamo črke, se ne moremo pogovarjati o napredovanju.«

Ta aplikacija me ne uči samo latinščine. Uči me vsega drugega. Večkrat, ko že skoraj obupam, mi kakšen povsem neznani sošolec na drugi strani planeta, pošlje darilo, ki v trenutku vse spremeni. Ostajam lahko v igri! Na nek naraven način, se sedaj med nami, kolegi, rojeva sodelovanje – timsko delo, če hočete… Sprašujem se pri tem: »Pa kako bi to prenesla v službo?« Prepričana sem, da vi poznate odgovor. Kako narediti, da se to zgodi naravno? Imate mogoče tudi kakšno odprto spletno delavnico?

Tretja stvar: Sistem napredovanja

Moja bitka s premetavanjem črk je že zdavnaj minila. Postala sem bolj varčna z bonusi,  ponuja pa se mi zdrava tekmovalnost. V igri so namreč naloge, ki so časovno omejene in vključujejo zares tisto, kar znam! Treba mi je samo malce pohiteti z vnašanjem odgovorov. Nagrada je vedno tako privlačna, da je nikoli nočem kar tako izpustiti. In spet: »Kako bi to prenesla v svoje delo, v svoj kolektiv?« Zakaj sem tako srečna, ko zaslišim fanfare na telefonu in mi animirani medved pošlje »high five« petko?

Potem pa še to … Sedaj, ko se moje ime že vzpenja po lestvici prilično resnih in vsaj malo zavzetih discipulus-ov (študentov 😊) se me čez dan drži občutek, ki je neprecenljiv. Vse to se začne že ob jutranji kavi … »Zdrav jutranji adrenalin! Kako ga prenesti v jesen, ko bom spet delala na zahtevnih projektih in bodo jutra večinoma lužasta in meglena?«

Četrta stvar: Učenje mora biti igra (Tudi to potrebujem v službi.)

Ta latinščina, ki se je učim brez obveznosti in kar tako in za katero bi človek mislil, da je mrtva, mene osebno še kako poživlja.

Moje sive celice se ob kakšni besedi ali stavku nepričakovano zganejo in kar same od sebe ustvarjajo povezave z že poznanim besediščem: optimum, minimum, mercator, medicus… Občutek je osvežilen in deluje kot hladna limonada na poletni dan. »Kako to prenesti v zimski čas, ko so dnevi zaspani, v službi pa je treba biti buden?« Tako majcena stvar in tako velik učinek. Rekla bi, da bi vi poznate poti in načine, kako to početi v službi. 

Peta stvar: Vztrajnost in vzdržljivost

Tudi ta del izkušnje mi je zanimiv. Snovalci aplikacije prepoznavajo tiste, ki hočejo več in med njimi sem se znašla tudi jaz. Ko bi že rada odnehala, se mi običajno ponudi samo še ena vaja, ki pa prinaša tako velik bonus, da bi jo bi bilo škoda izpustiti. Vaja je običajno lahka, nabita je z nagrado in moje znanje dobi samo še potrditev. Vzpenjam se tako tudi po lestvici vztrajnosti in včasih se pri tem nasmejim do solz.

Veste, pri vsem tem procesu, pa v mojo kri prehaja vse tisto znanje o vodenju, motiviranju, sodelovanju, nagrajevanju, ki sem ga toliko let sicer osvajala na suho in bolj razumsko. V praksi mi je rado nekam ušlo… To poletje pa, ko sem sama na tej zasebni ladjici, narejeni iz poletnih nalog in plavam v morju latinskih besed, pa je v nekaj tednih vse prešlo v mojo kri.

Šele sedaj zares razumem, kaj vse ste mi izobraževalci vbijali v glavo na predavanjih. Šele sedaj razumem, da so praktične vaje nujne. In teh mora biti veliko! Veliko!!! Sedaj, ko se vsak dan potim, razumem! Ko za zabavo drgnem besede, ki si jih nikakor ne morem zapomniti, se čudim, kako le te, kar mimo mojega razuma, prehajajo v mojo kri.

»Iter longum est.«

Pot je dolga.

In, čeprav se zraven sliši beseda: “F ..#it,” to pomeni delo! Delo na sebi. Facit (dela), faciunt (delata, delajo), facimus (delamo), facis (delaš).

Pri vas večkrat dobim navdih za svoje delo, zato vam tokrat pošiljam svojega.

Vaša zvesta bralka in fenica,

M.

p.s. Če vam je moje pismo v navdih, bo mogoče v navdih še komu. Imate zato moje dovoljenje, da ga objavite.  Verjetno tudi mnogi nimajo časa, da bi se učili tujega jezika s pomočjo aplikacije Duolingo, kot to počnem sama. Prepričana pa sem, da ima še kdo potrebo po stvareh, ki sem jih izpostavila v tem pismu. Spremljam vas še naprej in vam pošiljam lep počitniški pozdrav!